<body>

16. feb. 2007

Družbeno orientirano oblikovanje

Robert Ilovar

Od oblikovalcev ne pričakujem družbenih plakatov, ki jih vidi deset ljudi, eden se na njih odzove, akcija pa zmaguje na tekmovanjih, ki so sama sebi namen. V večji meri gre za dvigovanje publicitete oblikovalca ali še raje oglaševalske agencije, ki pogosto izrabljajo družbene akcije kot kanal za samoočiščevanje; če 30 dni v mesecu delamo za naftne ali farmacevtske korporacije, lahko en dan za žrtve oddaljene, a medijsko dovolj izpostavljene katastrofe. Nasploh je oblikovanje v procesu oglaševanja v naših medijih predstavljeno kot prevladujoči del oblikovalske prakse.

Družbeno orientirano oblikovanje pa je veliko več kot le spajanje fotografije in slogana na pro-bono plakatu ter dodajanje neskončne reke znakov sponzorjev. Področja, kot so industrijsko, produktno ter informacijsko oblikovanje pomagajo konkretno reševati družbena vprašanja, medtem ko oblikovalska aktivnost znotraj oglaševalske kampanije v večji meri proizvaja zgolj obliže za družbene probleme, z orodji, ki so vezana na prepričevanje, na pa na preprečevanje in odpravljanje problemov. Tako država, kakor tudi gospodarstvo zanemarjata pomen in zmožnosti naštetih dejavnosti.



Glavni očitek državi ni, da se do oblikovanja obnaša popolnoma ignorantsko v primeru njene pojavnosti in vključevanju oblikovalcev v izgradnjo močne nacionalne znamke, ampak to, da ne posveča pozornosti oblikovalskim aktivnostim, ki pomagajo izboljšati življenje posameznika, torej oblikovanje v funkciji državljanov pred oblikovanjem v funkciji naslavljanja potencialnih tujih turistov. Gospodarstvo se družbenih problemov dotika s sponzorstvi in donacijami, v večji meri gre za samopromocijo pod krinko sočutja, ne pa za dejansko pomoč. Rezultat takšnega odnosa je skoraj vedno družbena akcija, ki je bolj izpostavljena na oglaševalskih festivalih kot v splošni javnosti. Na tem mestu ne bom odpiral teme o ironiji delovanja tistih podjetij, ki s svojim primarnim delovanjem pomagajo pri nastanku novih družbenih problemov, hkrati pa s podporo odnosov za javnostmi in oglaševanja navidez skrbijo za njih.

Nacionalna politika se ukvarja s številom regij, ne pa s kvaliteto bivanja v njih. Podpora družbeno naravnanim projektom je zelo šibka, podpora tistim, ki slabo vplivajo na okolje pa - namerno ali nenamerno - zastrašujoče močna. Oblast po eni strani ignorira obstoj razvite stroke, ki je na neštetih dobrih zgledih v tujini ali pri nas že dokazala, da je sposobna tako iskanja in izpostavljanja problemov ter njihovega kvalitetnega reševanja, hkrati pa zakoni narekujejo državi, da je pri izboru oblikovalskih rešitev vezana na najcenejšo, ne pa tudi zadovoljivo kvalitetno izvedbo projekta. Posledica tega so med drugim svetlobni panoji, postavljeni na sredini pločnikov v glavnem mestu, ki zgovorno pričajo o ignorantskem odnosu mestne oblasti in gospodarstva k kakovostnejšemu bivanju posameznika, avtobusna postajališča, ki onemogočajo pregled na kolesarsko stezo in ustvarjajo oviro pešcem in kolesarjem ter dohodninski obrazci v letu 2006, kjer težave niso izhajale iz funkcionalne nepismenosti izpolnjevalcev in pregledovalcev, ampak iz slabega funkcionalnega organiziranja podatkov, kar je slabost v domeni oblikovanja. Ker radi iščemo zgled v razviti Ameriki - tam so s pomočjo nekakovostne oblikovalske rešitve volilnih pol leta 2001 izvolili predsednika.




Gospodarska združenja podpirajo tekmovanja v humornosti, estetiziranosti, domačijskosti in kot-da-kreativnosti, ni pa javnih prezentacij kvalitetnih funkcionalnih modelov reševanja dejanskih problemov. Ne izpostavlja se najbolj ekoloških ali najbolj funkcionalnih izdelkov, izdelkov za marginalne družbene skupine, modelov za lažjo komunikacijo med skupinami in modelov kvalitetne uporabe informacijskega oblikovanja, prilagojenega za različne potrebe različnih skupin.

Oblikovanje ne more rešiti vsega, gotovo pa se, s pomočjo integracije oblikovalcev in oblikovalskih timov v problematiko, lažje rešuje aktualna vprašanja v širšem kontekstu, ki okolju doprinesejo več, kot "zdizajnirana" družbena sporočila za krepitev ugleda podjetja in zmage na natečajih. Pred medijsko kampanijo, ki embalira slabo vsebino in jo skuša prikazati kot kvalitetno, je potrebno posvečanje izboljšave vsebine. Ne potrebujemo samo akcij, ki spodbujajo k zbiranju sredstev za pomoč pri naravnih katastrofah, ampak predvsem vnaprej razvite produkte, ki pomagajo v primeru naravnih nesreč in preventivno komuniciranje solidarnosti kot vrednote.

Z drugimi besedami; oglaševalske agencije bi več kot s promocijo zbiranja sredstev za oddaljen potres naredile z akcijo za ukinitev reklamnih panojev na delih cestišča, kjer je zabeleženo povečano število prometnih nesreč. Pa naj bo ta akcija oglaševalska ali povsem politična.

"Edina zares pomembna stvar pri oblikovanju je njegov odnos do ljudi,” je v svoji knjigi Design for the real world napisal Viktor Papanek.

2 Comments:

Blogger matjaž čuk je napisal...

Odličen članek. Aktualni primer iz slovenskega gospodarstva - kaj porečemo na slikovito primerjavo WC ščetk, katerih problem je izpostavil bodoči razvojni minister Žiga Turk? Dve ščetki, prva "neoblikovana" (a opravlja svojo funkcijo) in druga "oblikovana" (funkcionalna in prijetna očesu/roki), prva stane 1,33 evra, druga 33 evrov. Je razlika v izgledu ščetke zares takšna, da dovoljuje tolikšno razliko v ceni? Če misel razširim na celotno gospodarstvo, smo se problema res lotili na pravem koncu? Prepričan sem, da visoko ceno tiste druge ščetke (ali Gorenjevega pralnega stroja) ne odtehta le prijetnejši izgled - mar ne bi bilo bolje rešiti problem na začetku in kupcu ponudili izdelek, ki dejansko ponuja dodano vrednost, namesto da mu z lepšo formo lažemo v obraz in ga prepričujemo, kako da je naš izdelek toliko boljši, kot je lepši? Dobro se je odzval Matej Lahkovnik: "Od reform je ostala le še forma". Razmisleka vredno.

Slovenskega (in seveda svetovnega) gospodarstva ne bodo rešili lepše oblikovani izdelki, ampak bolje oblikovani, inovativni ne v smislu stylinga, ampak uporabnosti, okolju prijaznega, vsem dostopnega, skratka izdelka, s katerim bomo poleg gospodarstva na boljšem vsi.

19 februar, 2007  
Anonymous liveup je napisal...

Zanimiv članek. Kar tako naprej mogoče bodo butlji začeli poslušati, novinarji pa brati.

20 februar, 2007  

Objavite komentar

<< Home