<body>

25. nov. 2007

Priložnosti oblikovanja za razvoj Slovenije

Miha Klinar

Beseda oblikovanje ima pri nas cikle popularnosti. O oblikovanju se je kar nekaj govorilo ob začetkih Bienala industrijskega oblikovanja v prvi polovici 60. let. Kasneje ob ustanovitvi oddelka na akademiji za likovno umetnost, potem ob konferenci ICSID v Ljubljani.

Značilno je bilo, da je v vmesnem času tema vedno nekako zamrla, se omejila na kavarniške pogovore oblikovalcev, podstrešne biroje arhitektov in predavalnice oblikovalskih oddelkov šol. Priložnosti za nastope županov in predstavnikov politike ob odprtju Bienala industrijskega oblikovanja ali okrogle mize za predstavitve na hitro priučenih novinarjev so periodično dajale vtis, da morda oblikovanje lahko prodre v strukture, ki bi omogočale primerljiv razvoj z razvitejšimi družbami. V zadnjem času se zdi, da smo spet vstopili v tisto časovno obdobje, ko besedo oblikovanje večkrat slišimo. Pomembna razlika pa je, da o tem govorijo drugi ljudje kot običajno.

Konkurenčnost trgov in vpetost Slovenije v evropski prostor je motivirala novo generacijo menedžmenta k povečani vzpodbudi lastne kreativnosti podjetij in pomembnejši vlogi projektne kulture, ki vloge oblikovanja ne more več prezreti. To gotovo obeta.



Uporaba oblikovanja v evropskih državah, s katerimi se želi primerjati Slovenija, bistveno presega uveljavljenost oblikovanja v Sloveniji. V razvitejših deželah je uporaba oblikovanja kot metode projektiranja in elementa dodane vrednosti izenačena s predstavo kvalitete življenjskega standarda. Oblikovanje je tam nekje onkraj Alp samoumevno vpleteno v vse upravljalne in načrtovalske strukture, ki imajo opraviti z rešitvami za izboljšanje javnega prometa, mestne opreme in infrastrukture, okoljsko občutljivimi projekti, vključevanjem skupin s posebnimi potrebami, spletnim opismenjevanjem, razumljivimi in logičnimi sistemi za komunikacijo med institucijami in državljani, učinkovitimi informacijskimi sistemi, projekti za zmanjšanje socialnih razlik med državljani, projekti v ekonomskem interesu gospodarskih družb, javnih institucij, regionalnih enot, države ter končno za nacionalno vizualno kulturo in s tem identiteto države.

Ostanimo raje pri priložnostih, ki so jih z uspešnimi in inovativnimi projekti prepoznale nekatere gospodarske družbe. Logika ekonomije vodi uprave in lastnike k večanju kapitala družb. Področja vpliva oblikovanja v večanju vrednosti gospodarskih družb, kot jo opisuje Peter Gorb v knjigi Design Management, je omejena na tri pomembna področja. Prvo je področje identitete podjetja in prepoznavnosti blagovnih znamk, kjer dosledne sistemske rešitve pogojujejo ustrezno in racionalno komunikacijo, s tem pa na dolgoročno prepoznavnost na globalnem trgu. Take sistemske rešitve ponujajo prednosti pri internem trženju in so ključ do kvalitetne vpetosti gospodarskih družb v mikrookolje, krepijo lojalnost in odnos do zaposlenih. Celostna podoba tako presega percepcijo grafičnih elementov podobe podjetja in je predvsem ustrezna interpretacija poslanstva in vizije družbe.

Drugo področje predstavlja stopnjo inovativnosti na področju razvoja izdelkov, človeškega potenciala in infrastrukture, ki prepoznava potrebe trga v prihodnosti. Povezanost z ustrezno infrastrukturo inštitutov, sposobnost zajemanja inovativnih rešitev zunaj podjetja, ustrezne patentne zaščite in drugo. Ter končno tretje pomembno področje, ki jo predstavlja dodana vrednost kvalitetnih in premišljenih projektov in upravljanja nepremičninske in druge lastnine gospodarske družbe. Kvalitetna arhitektura in oprema je v našem prostoru premalokrat prepoznana kot pomemben del investicijskih vlaganj.

Gospodarske družbe, ki bodo prepoznale oblikovanje kot eno ključnih strateških usmeritev in posledično izkoristile potencial, ki ga ustrezno upravljanje oblikovanja ponuja, bodo morale oblikovanje za začetek ustrezno umestiti v svojo upravljalsko infrastrukturo. V podjetjih, kjer je oblikovanje domena trženjskih oddelkov, bo njegova vloga močno omejena. Zgledi uspešnih globalnih »design driven« podjetij kažejo na močan vpliv oblikovanja v miselnosti in upravljanju na vseh visokih in, včasih se zdi, manj pomembnih ravneh odločanja.

O oblikovanju je torej treba govoriti čim več. Različni sogovorniki ga bodo vedno razumeli drugače, dialog je gotovo spodbuda za prodor stroke tudi na tista področja, ki jih z zavistjo predmestnih marginalcev zasledujemo v različnih nacionalnih programih design centrov, mednarodnih razpisih in realizacijah uspešnih nacionalnih projektov držav, kot sta Finska, Irska in druge. Oblikovanje v Sloveniji potrebuje preboj v širšo skupino odločevalcev, izdelane argumente, kaj je dobro, ki bodo izrinili splošno zakoreninjeno mnenje o oblikovanju kot obrobnem subjektivnem nosilcu estetskih funkcij, ki projekt le dodatno finančno obremeni. Od forme je torej pomembnejša vsebina, to pa je pogosto preprosteje skriti pod novo preobleko.

Miha Klinar je partner in vodja industrijskega oblikovanja Gigodesigna.


1 Comments:

Anonymous Peter je napisal...

Takoj, ko prideš ven te tudi ne gledajo več tako čudno, če rečeš da študiraš oblikovanje, celo zdi se mi, da te dajo v predal kjer si takoj na istem mestu kakor ostali profesionalci, ki študirajo in bodo tudi kmalu začeli profesionalno delati. Mi je kar malo žal, da te doma hočejo vsi poceni izkoristiti, namesto, da bi te vzeli zraven pri razvoju in imeli še kakšno glavo, ki bi pripomogla k boljšem izdelku tako prodajno, izgledno kot tudi konceptualno. No saj se bo kaj spremenilo verjetno.

26 november, 2007  

Objavite komentar

<< Home