<body>

15. dec. 2007

Odprto pismo ministru za javno upravo RS

Spoštovani gospod minister Gregor Virant!

Odzivam se na vaše izjave, ki ste jih podali medijem kot odziv na stališče stroke pri vzpostavitvi nove grafične podobe državnih organov RS (prispevek si lahko ogledate na spletni strani 24ur.com).

Citiram vas po spominu: »Manj mi je pomembno, koliko so všeč znanstvenikom s področja oblikovanja. Pomembno mi je, da je podoba rešitve všeč zaposlenim uporabnikom naših storitev.«

Izobraževanje je eden od vidikov, ki lahko izrazito prispeva k ozaveščanju razumevanja pomena vizualne kulture v moderni družbi in k vzpostavljanju odgovornega dialoga med naročniki, oblikovalci in prejemniki vizualnih sporočil. Ne gre za znanost, gre za odgovornost do državljana, volilca in davkoplačevalca. Prav tistega, ki ga v svojih javnih nastopih tako branite, z dejanji pa ne priznavate in ga podcenjujete. Tovrstno ignoriranje strokovne javnosti je vse pogostejša praksa v delovanju državnih institucij.

Rad bi poudaril dejstvo, ki je v tem okviru zelo pomembno – da je treba umetniško ustvarjanje ločevati od ustvarjanja vizualnih komunikacijskih sporočil. Če za prvo velja, da avtorji uživajo skoraj popolno ustvarjalno svobodo, pa snovalci vizualnih sporočil niso brez širše odgovornosti. Prav ta širša odgovornost pa predstavlja področje razprave o odgovornosti grafičnega oblikovalca kot posameznika in kot avtorja ter zastopnika stroke.

S svojo odločitvijo, da poenotite podobo komunikacijske dokumentacije državnih organov, ste verjetno želeli vplivati na javno mnenje državljanov Republike Slovenije. Vaš najlepši namen je žal prav zaradi nepoznavanja pomena vizualnega nagovora in sestave neustrezne komisije ter pripravljalcev razpisa končal kot neuspeh. Zgodilo se je, da je komisija zaradi nepoznavanja moči in pomena vizualnega nagovora kot dobro prepoznala žal vse tisto, kar je slabo. Od vas osebno ne pričakujem tovrstnega znanja, pričakujem pa spoštovanje znanja drugih in njihovega upoštevanja predvsem sedaj, ko ste na zmote opozorjeni. Vsi predlogi stroke so dobronamerni.

Tako se je zgodilo, da ima predstavljena rešitev v izvedbi nejasno hierarhičnost institucij, neustrezne črkovne družine, pomanjkljiva medsebojna razmerja posameznih grafičnih elementov… Poleg formalnopravnih kriterijev se pri presoji oblikovalskih rešitev vrednotijo tudi lastnosti, ki ustrezajo kreativnim izhodiščem in avtorskim pravicam. Naj navedem samo nekatere: sodobnost likovnega izraza, jasnost in enopomenskost sporočila, aplikativnost, primernost uporabe znotraj različnih medijev, kontekst uporabe, upoštevanje zahtevanih kriterijev, upoštevanje vsebinskih in tehničnih parametrov...Pri oblikovalskem kreativnem delu se prav zaradi nezaželenih interpretacij ocenjujejo: izvirnost, razumljivost, jasnost podanega predloga in čitljivost, skladnost s sodobnimi (oblikovalskimi) trendi, skladnost s celostno grafično podobo, če ta obstaja, in skladnost videza v vseh zahtevanih aplikacijah ter morebitne dodatne nezahtevane rešitve. Izviren je predlog, ki ne spominja na podobne, že videne grafične rešitve. Prav tako se od oblikovalske rešitve pričakujejo razumljivost, jasnost podanega predloga, čitljivost, sodobnost izraza, ki je namenjen najširši javnosti, aktualnost rešitve.

Zato ne razumem kriterijev: sveže, enostavno in simpatično, po katerih ste izbrali predstavljeno kot najustreznejši nagovor uporabnika. Vsi trije sinonimi so resnično sveži kot kriteriji, podcenjujoče enostavni in kot ljuba preprostost simpatični.

S stališča strokovne presoje ne drži, da »celostna grafična podoba organov državne uprave s svojo aktualno in sodobno likovno zasnovo, kompozicijsko in barvno usklajenostjo zagotavlja vizualno prepoznavnost posameznih organov državne uprave, hkrati pa s svojo vsebinsko sporočilnostjo (razpoznavni simboli) zagotavlja prepoznavnost področja dela organa državne uprave«. Drži samo to, da ste si želeli, da bi bilo tako.

Zgodilo se je, da je izbrana rešitev odraz nejasnih izhodišč in poenostavljenega razmišljanja, kaj naj »podoba« državnih institucij sporoča. Ne želim, da predstavniku tuje države ali Slovencu ob poslovnem srečanju ponudite vizitko s kalčkom, rožico ali žarnico. Ne želim zato, ker boste s tem osmešili sebe in mene, ki na to nimam vpliva, moram pa vse to plačati. Prav tako tudi menim, da ni zamujena nobena priložnost, da se te stvari uredijo. Vsak dan je nova priložnost. In v Sloveniji veliko ljudi z znanjem čaka na svojo priložnost. Morda je zamujena samo vaša priložnost, da to uredite.

Vloga vizualnega komuniciranja je v današnjem času najpomembnejša oblika komuniciranja. Ker pove več kot besede. Oblikovanje vizualnih sporočil za uporabo v javnem demokratičnem komunikacijskem prostoru je namenjeno več javnostim, med katerimi je tudi najširša javnost. Prav tako je znan njen naročnik – država prek vašega ministrstva za javno upravo. Zato njen cilj ni samo informiranje, obveščanje, ampak tudi vplivanje na percepcijo posredovanih stališč. Če simboli vzbujajo posmeh, ta ni namenjen zgolj simbolom kot takim, temveč instituciji v celoti, ki jih je sprejela. In to zame kot državljana ni sprejemljivo. Zato želim, da bi to uvideli tudi vi. Zato, ker so vaše delo in institucije, ki jih zastopate, preveč resni, da bi bilo prepuščeni naivnemu oblikovalskemu koketiranju.

V jeziku oblikovalske stroke pa citiram oblikovalko mag. Majo Gspan: »Vizualna identifikacija z dosledno izpeljavo likovnih struktur prvin sistemsko zasnovane grafične podobe odločilno vpliva na enotno dojemanje in s tem krepitev identitetne stabilnosti. CGP predstavlja teoretsko utemeljeno metodo na področju vizualnih komunikacij, s katerimi država komunicira z javnostmi in jih ustrezno informira o ciljih, standardih in vrednotah skozi enotno prepoznavno likovno percepcijo.« Zato ugotavljam, da je grafična podoba državnih organov pomemben državotvoren akt.

In ker vem (in upam, da vedno bolj tudi vi), da podoba ni narejena zato, da bi bilo lepše uradnikom, ko bi se pri svojem delu srečevali s papirji, okrašenimi z infantilno ilustracijo, temveč državljanom, je pri njenem snovanju to treba tudi upoštevati. Če gre soditi po vaši izjavi na televiziji, vse kaže, da je bila komisiji pomembna všečnost rešitve zaposlenim na ministrstvih. Nevšečnost nam državljanom pa vam v demokratskem dialogu sporočamo prav te dni. In naše mnenje šteje in na vas je, da ga upoštevate, ker smo v tem primeru mi, državljani, davkoplačevalci naročnik in vi izvajalec.

Morda je sedaj trenutek za postavitev filtra birokratskemu okusu in vzpostavitev nadzora nad predstavljanjem Slovenije. Morda je sedaj trenutek za vzpostavitev nadzora tistih služb, kjer, kot pravite, prihaja do množice nekontroliranih razpisov in pogodb. In kjer se »pasejo« mnogi (po izboru uradnikov kot pri tem razpisu) na davkoplačevalskem denarju.

Vaš podcenjevalni ton razumem kot vašo nemoč. Ne bom komentiral vaših obsojajočih besed o paši in »znanstvenikih«, prav tako ne sodb o generacijah, ki so končale slovenske izobraževalne institucije. Samo na oddelku za oblikovanje slovenske Akademije za likovno umetnost jih je diplomiralo več sto. Čeprav je nabor vabljenih agencij prvovrstno politično vprašanje in odgovor poznate sami, se v tem trenutku v to ne poglabljam. Ni naključij. In prav tako so preveč enostavne vaše utemeljitve, da se oblikovalci oglašamo zato, ker nismo bili poleg. Oblikovalci, ki se oglašamo, smo zgolj stroka, ki deluje etično v skupno dobro. In tako smo slaba vest vašim političnim odločitvam, saj jim postavljamo ogledalo.

mag. Sašo Urukalo
V Ljubljani, 15. december 2007

3 Comments:

Blogger Svetlana je napisal...

"Zadevo" spremljam od začetka in lahko rečem edino - 100% se strinjam z odprtim pismom, katerega je napisal g. Sašo. Drugo vprašanje pa je, če bodo "gospoda" odreagirala nanj ali bosta ignoranca in vzvišenost premagala dobronamerno opozorilo (za G. Viranta to ni bilo dobronamerno opozorilo ampak kot je bilo videno na TV "umešavanje tistih, ki niso bili pri koritu" - ne bom pa zgubljala besed o tem "kaj je letelo na davkoplačevalce"). Žalostno in sprašujem se kako bi "ta" država odreagirala če se državljani odločimo (ker je nam všeč), da konc leta ne poravnamo davek ali kaj podobnega.....in potem rečemo "nam je všeč, da ne plačamo davek za državo me pa briga!!!" Kaj se bo potem zgodilo????

17 december, 2007  
Anonymous Anonimni je napisal...

Ne, gospod Virat tega pisma ne bo niti prebral. Niti vrstice. Njegov cinični nastop v TV prispevku o tem jasno priča.

Kar pa je še bolj žalostno: njegov napad na oblikovalce (skupaj s pašo in znanstveniki) v resnici ni bil napad na oblikovalce.

Poglejmo: zavajajoča je predvsem izjava, ki se jo da intrpretirati, kot da mi, oblikovalci, nasprotujemo sami ideji poenotenja podobe vladnih institucij (ker bomo s tem izgubili "pašo") ne pa izbrani rešitvi (te ideje). Kar je seveda tipično politikantsko zatiskanje oči pred problemom oziroma uporaba tega problema za diskreditiranje nasprotnikov. To slednje pa je za vlado (pa ne samo zdajšnjo) itak naravno stanje.

Do zdaj smo imeli v osnovi dve vladi (ali politični opciji) prva (leva, če hočete) je dopuščala, da si je vsak pododdelek pododdelka oddelka službe od ministrstva oblikoval svojo cgp (in spletne strani, in zgibanke, in plakate...), druga (desna) pa je sprejela PRAVILNO odločitev, da stvari poenoti (prvič že pred tremi leti, ko so začeli s poenotenjem spletnih strani ministrstev), pa jo zavozila zaradi diletantske izvedbe. Ergo: Virant pravzaprav ni napadel oblikovalcev. Oblikovanje kot stroka (in kot stroka seveda neodvisna) je v tej igri politike (spet) izpadlo. Je samo "kolateralna škoda". V resnici je Virant napadal nasprotno politično opcijo, kar pa je seveda že "trda" politika, ki z oblikovanjem več nima neposredne veze, ne?

V življenju sem spoznal nekaj (ne veliko) ljudi, ki se profesionalno ukvarjajo s (strankarsko) politiko. Kaj sem ugotovil? Ti ljudje se gibljejo zgolj po premici "naši" in "njihovi". Širina, ki bi to strankokratsko relacijo presegla, je žal navadno stvar napisanih govorov, ki jim jih PR-ovci potisnejo v roke petnajst minut pred nastopom.

A jih je tokrat POP TV prehitela?

17 december, 2007  
Anonymous Tadej Markovčič je napisal...

: »Manj mi je pomembno, koliko so všeč znanstvenikom s področja oblikovanja. Pomembno mi je, da je podoba rešitve všeč zaposlenim uporabnikom naših storitev.«

Minister se moti. Stroka, ki se odziva ni znanstvena, temveč obrtniška. Vprašanje je ali lahko govorimo sploh o stroki, manjka ji namreč raziskovanje in teorija. Kritike je vsaj v zadnjem času nekaj malega (zasluge ima tudi Dmagazin), sicer pa je vse samo praksa. Velikokrat klavrna.

Obrt torej.

V obrti pa kriterije kakovosti v največji meri postavlja naročnik. Zato tudi DALEČ najbolj pogost argument oblikovalcev, ko je na tapeti predmet kakovosti, kaj šele etike: saj...jaz bi že, sam kaj, ko naročnik noče...

Težava oblikovanja je v tem, da nima objektivnih kriterijev. Zanje se niti ne trudi, razen, ko na natečaju zmaga kak srednješolski likovni profesor ali pa no name oblikovalec. Res, da so rešitve državne uprave na vseh razvneh porazno slabe in res je, da Slovenija premore oblikovalce z potencialno dobrimi rešitvami, res pa je tudi, da se prah dviguje samo pri tako prestižnih projektih, kot so npr. državni simboli, logotipi velikih korporacij etc... Simbolni kapital pač.

Koliko študija pa je za oblikvalskimi deli? Gospod Licul, dobitnik velike Prešernove nagrade, ki bi naj "pomagala ustoličit oblikovanje kot pomembno stroko" je v nedavnem intervjuju za Dnevnikov objektiv povedal, da oblikovalec za svoje delo ne potrebuje več kot tri izhodiščne stavke.

Prav je, da se razburjamo in trudimo, da bo bolje a kaj, ko nevede in nehote ženemo kolo "strokovnosti" lastne stroke? v napačno smer?!

19 december, 2007  

Objavite komentar

<< Home