Potočka Zijalka je eno izmed pomembnejših paleolitskih najdišč v Sloveniji. Pravzaprav je jama ob njenem odkritju pomenila pomemben korak v raziskovanju ledenih dob na splošno v Evropi. Prav najdba le – te jame je pripomogla k razumevanju ledenih dob. Ugotovljeno je bilo, da so bila v zadnji ledeni dobi tudi toplejša obdobja, podobna današnjim, katera so omogočala življenje človeka. Odkritja v jami sodijo v čas med 40.000 in 30.000 let pred našim štetjem, v obdobje kromanjonca, ledenodobnega človeka, oziroma v mlajši paleolitik.
Potočka Zijalka je zanimiva tako današnjim raziskovalcem kot je bila tudi v preteklosti. Prvi jo je pričel raziskovati J. C. Gross iz Avstrije. Kasneje mu je profesor in naravoslovec Srečko Brodar to prepovedal in sam pričel z raziskovanjem. Takrat so bila odkrita kurišča, eno izmed njih je bilo zelo veliko, in številne koščene konice ter artefakte. Zelo zanimiva je tudi šivanka, oziroma vsaj raziskovalci menijo, da naj bi bila šivanka. Prav tako je Potočka Zijalka zelo poznana po piščalih, izdelanih iz kosti jamskih medvedov. Prav jamski medved je žival od katere so v jami našli največ fosilnih ostankov. Najdenih pa je bilo še veliko ostankov različnih drugih vrst živali, predvsem volkov, svizcev, kun, jelenov, gamsov, zajcev, risov in drugih. Najdbe so bile shranjene v šoli v Celju, katero pa so v času druge svetovne vojne zbombardirali in posledično so bile skoraj vse najdbe uničene.
Potočka Zijalka je na novo pritegnila raziskovalce med leti 1997 in 2000, in sicer sodelovala je ekipa Slovenskih in Avstrijskih raziskovalcev. Našli so nekaj koščenih konic, orodij in ostankov jamskega medveda. Najkasneje je bila Potočka Zijalka raziskovana leta 2012, s strani Boštjana Odarja. Raziskovanja se je lotil drugače, in sicer tako da je odkopanine Brodarja dal presejati čez sito in umiti. Med tem so našli tudi rumeno barvilo ter sledove nakita, ki pričajo o ustvarjalnosti takratnega ljudstva.
Danes so vse izkopanine shranjene v Celjskem muzeju, razstavo o jami pa si lahko ogledamo v Logarski dolini. Jama je dolga približno 150 metrov, široka med 20 in 40 metrov, v višino pa meri do 10 metrov. Jama je kraškega izvora.
Potočka Zijalka leži na nadmorski višini 1675 m, v Karavankah, oziroma natančneje pod pogorjem Olševa. Prvotno ime je bilo Potočka Zijavka, beseda zijavka pa naj bi pomenila žensko, ki nepremično zre v eno smer ter jamo, oziroma vhod v neko odprtino. Šele kasneje se začne čedalje bolj uporabljati beseda Zijalka, a ob tem zapisu bi mogla biti zraven v oklepajih zapisana izgovorjava wk. Jama se nahaja na čudovitem razgledišču, saj lahko izpred jame opazujemo Logarsko dolino in Kamniško Savinjske Alpe.