Artritis (https://www.semos.si/kaj-je-artritis/) je medicinski strokovni izraz, ki pomeni vnetje sklepov, ki pa lahko ob prepozni diagnozi in neustreznem zdravljenju vodi v hudo bolečino in deformacije sklepov. Zato je še kako pomembno, da pravočasno prepoznamo znake artritisa in kar se da hitro ukrepamo. Zelo pomembno pa je vedenje, da lahko artritis nastopi v eni izmed 100 različnih oblik. Pri bolezni gre namreč za različne vnetne in degenerativne spremembe v sklepu, ki nastanejo zaradi različnih vzrokov in posledično zahtevajo različne terapevtske pristope.
Dve najpogostejši obliki artritisa, ki jih poznamo sta osteoartroza in revmatoidni artritis. Simptomi, značilni za to nehvaležno bolezen se navadno razvijajo postopoma, lahko pa se pojavijo tudi nenadno. Najpogosteje se pojavlja pri osebah nad 65 let, redko pa pri mlajših. Ključno pri artritisu je, da ukrepamo hitro in tako bistveno omilimo znake in popravimo nastalo škodo.
Kako se zdravi artritis
Glavni cilj zdravljenja artritisa je zmanjšati obstoječo bolečino, preprečiti nadaljnjo škodo, ki jo lahko ta povzroči na sklepih ter povrniti funkcijo sklepa. Za zdravljenje se lahko uporablja različne terapevtske postopke, od zdravil, operacije in fizioterapije. Kot ena izmed boljših metod pa se je izkazala terapija s K-laserjem. Ta namreč deluje protivnetno, protibolečinsko in pospešuje celjenje prizadetega predela telesa. Na tak način se bistveno pospeši samo zdravljenje in poveča njegova uspešnost.
Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje artritičnih motenj so različni analgetiki, ki lajšajo bolečino, a ne zmanjšajo vnetja. Nesteroidni antirevmatiki, kot so ibuprofen in salicilati se uporabljajo tako za zmanjšanje občutka bolečine, kot tudi za lajšanje vnetja. Različne kreme za sklepe lahko rahlo zmanjšajo občutek bolečine in pomagajo pri blagem vnetju. Imunosupresivna zdravila lahko zmanjšajo vnetje in zavirajo avtoimunsko reaktivnost.
Zadnja stopnja za odpravljanje artritisa pa je operacija, pri kateri se bolnikov sklep nadomesti z umetnim sklepom. Gre za metodo, ki se uporablja le pri hujših obrabah sklepov, predvsem pri mlajših bolnikih.
