V Sloveniji se trend ločitev vztrajno povečuje, saj se po najnovejših statističnih podatkih loči že vsak tretji par. Pri ločitvi se zakonca soočata z različnimi izzivi, med katerimi je ključna delitev premoženja. Ta lahko poteka sporazumno ali pa se razvije v spor. Sporazumna delitev je običajno hitrejša in manj zapletena. Ravno zaradi tega bo vsak dober odvetnik med zakoncema skušal doseči sporazum.
Kako poteka delitev premoženja?
Proces delitve premoženja med ločitvijo se začne s sodno ugotovitvijo obsega skupnega premoženja, ki bo kasneje razdeljeno in dodeljeno posameznemu zakoncu. Pri tem sodišče upošteva tudi skupne dolgove in terjatve. Če je višina deležev sporna, sodišče to rešuje v pravdnem postopku. Ko zakonca ne najdeta skupnega jezika za sporazumno rešitev, se delitev premoženja izvede po pravilih nepravdnega postopka.
Kakšni so deleži zakoncev?
Delitev premoženja poteka na način, da vsak izmed zakoncev prejme svoj delež na premoženju. Ob tem velja pravilo, da oba zakonca prejmeta enak delež, razen če dokažeta, da je imel eden od zakoncev več zaslug pri ustvarjanju premoženja kot drugi. Pri določitvi deleža sodišče vzame v zakup vse okoliščine. Med okoliščine štejemo dohodek vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, vzgojo in nego otrok, gospodinjska dela ter skrb za družino, dom in podobno. Upoštevati mora tudi sodelovanje pri ohranjanju in povečanju premoženja. Govorimo torej o skupku mehkih dejavnikov. Delitev premoženja tako ni le enostavna računska operacija, ampak se presoja tudi s subjektivnega vidika. Bistveno je razumeti, da skupno premoženje predstavlja skupno lastnino zakoncev in se ob ločitvi ne deli avtomatsko, ampak je stvar diskusije in dokazovanja.
Kako je definirano skupno premoženje?
Skupno premoženje zakoncev je premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom oziroma kupljeno v času trajanja zakonske zveze. V maso skupnega premoženja ne sodi premoženje, ki ga je zakonec ustvaril sam pred sklenitvijo zakonske zveze. V tem primeru lahko zakonec lastninsko pravico izvaja samostojno. To pomeni, da premoženje ostaja njegova last in lahko z njim razpolaga sam. V osebno premoženje posameznega zakonca se štejejo tudi stvari manjše vrednosti, ki jih uporablja za osebno rabo. V ta segment štejemo na primer razna darila, dediščino in dohodke iz posebnega premoženja. Velja tudi, da zakoncema ni treba vračati običajnih daril, če gre za darila, ki sta si jih lahko privoščila glede na premoženjsko stanje. Če govorimo o darilih, ki niso v sorazmerju s premoženjskim stanjem enega od zakoncev, jih je treba vrniti, razen če se zakonca dogovorita drugače. Ta dogovor mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa. Za vračilo daril je namreč treba sprožiti sodni postopek.
Če pa gre za darilo, ki ga je enemu od zakoncev podaril bližnji sorodnik drugega zakonca, velja, da lahko ta sorodnik zahteva vračilo darila. Primer tega je, da tast snahi na primer podari nepremičnino, da si z njegovim sinom tam ustvarita dom. Zakonska zveza je bila tako razlog za sklenitev tovrstne darilne pogodbe. Skladno s prejšnjo sodno prakso je lahko tast zahteval vračilo darila, po novi sodni praksi pa velja, da razpad zakonske zveze ne upravičuje vračila darila.
Kaj pa v primeru, ko sta zakonca podpisala predporočno pogodbo?
Delitev premoženja se lahko izvede tudi na podlagi predporočne pogodbe. Na podlagi predporočne pogodbe se zakonca že pred sklenitvijo zakonske zveze dogovorita o tem, na kakšen način se bo skupno premoženje delilo v primeru razveze. Pred podpisom predporočne pogodbe za delitev premoženja je bistveno, da se partnerja seznanita s premoženjskim stanjem. Predporočna pogodba je izpodbojna, če zakonca nimata vseh informacij o premoženjskem stanju.
Zakonca lahko predporočno pogodbo za delitev premoženja skleneta tudi po poroki. Odvetniki za ločitve priporočajo, da se predporočna pogodba podpiše v vsakem primeru. To je še posebej zaželeno, ko so razmerja med zakoncema zapletena ali ko ima eden od zakoncev več premoženja. Predporočna pogodba, ki ne zajema zgolj delitve premoženja, lahko vključuje tudi dogovore o medsebojnem preživljanju in preživnini za otroke v primeru razveze. Ta dokument močno poenostavi postopek delitve premoženja ob razvezi, hkrati pa prinaša tudi stabilnost in zmanjšuje negotovost med trajanjem zakonske zveze. Predporočna pogodba lahko tako pomembno vpliva na preprečevanje in reševanje morebitnih sporov glede premoženja med zakoncema.
Ali lahko zakonca v procesu delitve premoženja skupno premoženje še vedno uporabljata na enak način?
Delitev premoženja je lahko dolgotrajen proces. Veliko zakoncev se sprašuje, če lahko zakonca v vmesnem obdobju uporabljata skupno hišo, stanovanje ali avtomobil. Dokler delitev premoženja ni izvedena do konca, velja, da lahko zakonca še vedno uporabljata skupno lastnino na enak način, kot sta to počela v času trajanja zakonske zveze. Šele v trenutku, ko je delitev premoženja zaključena, se ustvari solastnina in s tem deleži na premoženju.
Če ste se tudi sami znašli v postopku ločitve in imate vprašanja, vezana na delitev premoženja, se za pomoč obrnite na odvetnika.
