V Sloveniji oseba na dan povprečno porabi tam okoli 150 litrov vode. V to je vključeno pitje, kuhanje, osebna higiena, splakovanje stranišča, pomivanje, pranje in zalivanje. Veliko od teh stvari ne potrebujejo vode, ki jo dobimo iz pipe in bi bile opravljene bolj kot ne enako z deževnico. Za ta namen je zbiralnik deževnice idealen, saj nam lahko med deževjem zbira vodo, katero lahko mi nato uporabimo za različne namene.
Najpogostejša oblika zbiralnika je tista za namen zalivanja. Ti so v veliki večini nadzemelni, ker so preprosto za namestitev. Imamo pa tudi podzemne, ki imajo to prednost, da zagotavljajo stalno kakovost vode, se ne pregrevajo do enake mere kot nadzemelni ali pa se sploh ne in ne prepuščajo svetlobe, kar prepreči razvoj alg. Zbiralnik deževnice nam lahko torej prinese kar velik prihranek že samo pri porabi vode. Strošek nam zmanjša tudi pri plačevanju odvajanja meteorne vode. To moramo plačevati zaradi uredbe, ki na kratko povedano pravi, da se deževnico, ki je speljana v javno kanalizacijo, plačuje. Višina tega stroška je odvisna od površine strehe. Zbiralnik deževnice pa ne zbira vode, ki bi jo našli kar v vsaki luknji. Deževnica velja za “mehko” vodo, saj ne vsebuje na kupe mineralov, ki bi ustvarjali vodni kamen. Takšna voda je zelo dobrodošla pri splakovanju stranišča, pranju perila ali strojnem pomivanju posode. Zbiralnik deževnice, ki za gospodinjstvo zbira vodo mora imeti zraven še filter za prečiščevanje deževnice, ter črpalko, ki prečiščeno vodo distributira do vsakega konca hiše, ki jo potrebuje.
Zbiralnik deževnice je tako kot sončne celice na strehi, investicija za več let. Na začetku po potreben visok vložek denarja, kateri se vam po začel vračati takoj po tem, ko začne celoten sistem zbiralnika delovati. Seveda pa morate še vedno upati na dovolj dežja, saj brez tega ne bo nič.